Na ulicah evropskih mest vse več drog in nasilja. Kako bo ukrepala Komisija?

Evropska komisija bo decembra objavila sveženj ukrepov za nadaljnje omejevanje pretoka in proizvodnje prepovedanih drog v EU, saj se nasilje, povezano z drogami, povečuje, predvsem v Belgiji in na Nizozemskem, poroča bruseljski portal Politico.

Komisija tako pripravlja nove predpise o kemikalijah za proizvodnjo drog oziroma prekurzorjih, strategijo Unije za boj proti drogam in evropski načrt proti tihotapljenju drog. Sveženj ukrepov naj bi Komisija po napovedih predstavila 3. decembra.

"Pripravljamo novo strategijo za boj proti drogam kot tudi novo zakonodajo s področja kemikalij za proizvodnjo drog," je za Politico sporočila Evropska agencija za droge. Po njihovih navedbah nad pripravo nove strategije bdi generalni direktorat za notranje zadeve, predlog zakonodaje o kemikalijah za proizvodnjo drog pa pripravlja davčni oddelek Evropske komisije.

Trenutno veljavna strategija za boj proti prepovedanim drogam je usmerjala prioritete Evropske unije na tem področju od leta 2021, letos pa bo potekla. Nova strategija in spremljajoči akcijski načrt bosta določila, kako se bo Evropa s problemom naraščanja prisotnosti prepovedanih drog spopadala v obdobju med leti 2026 in 2030.

Evropa se v zadnjih letih sooča z naraščajočo dostopnostjo do kokaina, sintetičnih poživil in močnih opioidov, ob vse bolj razvejanih mrežah tihotapcev drog in porastu nasilja, povezanega z drogami – zlasti v Belgiji in na Nizozemskem. Pristanišči v Rotterdamu in Antwerpnu sta namreč glavni vstopni točki za tihotapljenje prepovedanih drog v Evropo.

Ob tem pa je v Evropi mogoče zaznati tudi porast proizvodnje sintetičnih drog s pomočjo prekurzorjev. Po navedbah Evropske agencije za droge so države članice EU leta 2023 že sedmo leto zapored zasegle rekordne količine kokaina, zasegi prekurzorjev pa so se prav tako potrojili.

Ker se je evropski trg s kokainom med letoma 2011 in 2021 povečal za več kot štirikrat, je Komisija leta 2023 predlagala načrt za boj proti tihotapljenju drog. Ta vključuje krepitev sodelovanja z državami Latinske Amerike, vzpostavitev mreže specializiranih tožilcev in sodnikov ter dodatna vlaganja v posodobitev carinske opreme.

Na drugi strani Atlantika se ZDA spopadajo s porastom uporabe fentanila, sintetične droge, ki je po ocenah strokovnjakov kar 50-krat močnejša od heroina. Kot obliko trgovinskega pritiska so ZDA uvedle carine, zlasti na kitajsko blago, ki je povezano s prekurzorskimi kemikalijami, ki predstavljajo pomembno sestavino za proizvodnjo fentanila.

Nekdanji ameriški zunanji minister Antony Blinken je leta 2023 opozoril, da se bo s problemom fentanila, ki je samo leta 2023 v ZDA zahteval več kot 70.000 smrtnih žrtev, morala kmalu soočiti tudi Evropa. Fentanil je sicer že prisoten v državah EU, vendar njegova uporaba ni tako razširjena kot v ZDA. Strokovnjaki s področja prepovedanih drog sicer opozarjajo, da že opažajo prisotnost fentanila tudi v drugih prepovedanih substancah.